»Ko umremo, nekje obleži še ostanek ustvarjanja. Pokaže se neumrljivost pesnika. Ali pisatelja. Ali slikarja. Tudi pečarja. Računovodkinje. Ali njene izšolane kuharice! Neiztrohnjeno srce ima vse mogoče lastnike.«
»To je zgled, ki bi mu morali slediti. Če verjamete v Jezusove nauke tako kot jaz, je to bilo ... Nesebično dejanje milosti, odpuščanje žalujoče vdove. Globoko se me je dotaknilo. In upam, da se bo dotaknilo mnogih. In če obstaja kaj, kar bi si morali iz te tragedije odnesti naprej, upam, da je to to.«
»Takrat sem bila trmasta, razviharjena, divjaška razmršena smetiščna mačka … Nikoli ne bi izpod mojega pisalnega stroja prišle nove pravljice, če ne bi prav ona s svojim tihim, svilenim glasom in prisrčno besedo ukrotila mojega renčanja. V moji mladostni premraženosti je zavel mehak južni veter.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju